Kaj je geografska oznaèba (geographical indications)

Geografska oznaèba je pravica intelektualne lastnine. Z njo se zavarujejo oznake, ki oznaèujejo izvor blaga z nekega geografskega obmoèja, èe je kak¹na znaèilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Geografska oznaèba omogoèa razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njihove doloèene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege. Naravne danosti, kot so klimatski pogoji, sestava tal ipd., in/ali ustaljeni postopki, dajejo tem proizvodom lastnosti, zaradi katerih je po njih poveèano povpra¹evanje.

Roquefort, Porto, Darjeeling, Pilsen, Chianti so nekateri od svetovno znanih primerov geografskih oznaèb, ki jih povezujemo s proizvodi doloèene narave in kvalitete. Njihova skupna lastnost je v tem, da oznaèujejo kraje, mesta, pokrajine ali de¾ele, od koder izvirajo proizvodi.

Začetek strani

---

Ureditev v Republiki Sloveniji

V Sloveniji je podroèje geografskih oznaèb urejeno v dveh predpisih:

• kot geografska oznaèba ali geografsko poreklo za kmetijske pridelke oziroma ¾ivila v Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, ¹t. 54/00),
• kot geografska oznaèba v Zakonu o industrijski lastnini (Uradni list RS, ¹t. 45/01) za blago, ki niso kmetijski pridelki oziroma ¾ivila, vino in drugi proizvodi iz grozdja ali vina.

Po Zakonu o kmetijstvu se z geografsko oznaèbo zavaruje kmetijski pridelek oziroma ¾ivilo, ki izvira iz doloèenega geografskega obmoèja in ima posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo iz doloèenega geografskega obmoèja. Z geografskim poreklom pa se zavaruje tisti kmetijski pridelek oziroma ¾ivilo, ki v celoti izvira iz doloènega geografskega obmoèja in za izdelavo katerega so surovine pridelane na istem geografskem obmoèju. Prav tako mora kmetijski pridelek oziroma ¾ivilo, èe ¾eli biti zavarovan z geografskim poreklom, izpolnjevati ¹e dva pogoja:

• njegove lastnosti so izkljuèno ali bistveno rezultat naravnih in èlove¹kih dejavnikov in
• pridelava, predelava in priprava za trg potekajo znotraj oznaèenega geografskega obmoèja.

Za oznaèbo geografskega porekla se, ob izpolnjevanju zgoraj na¹tetih pogojev, ¹teje tudi tradicionalna geografska ali negeografska oznaèba.

Po Zakonu o industrijski lastnini se sme z geografsko oznaèbo registrirati oznako za blago, èe blago izvira z doloèenega ozemlja, obmoèja ali kraja na tem ozemlju, pod pogojem, da je kakovost, sloves ali kak¹na druga znaèilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Kot geografska oznaèba se prav tako lahko registrira ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splo¹no znano kot oznaèba, da blago izvira iz doloèenega kraja ali obmoèja.

Začetek strani

---

V katerih primerih se oznake za blago ne sme registrirati kot geografske oznaèbe?

Zakon o industrijski lastnini doloèa ¹tiri primere, in sicer:

• èe geografska oznaèba zavajajoèe oznaèuje ali nakazuje, da doloèeno blago izvira z nekega geografskega obmoèja, ki ni resnièni kraj izvora, ali
• èe je geografska oznaèba sicer dobesedno resnièna kar zadeva ozemlje, obmoèje ali kraj, iz katerega izvira blago, vendar pa v javnosti ustvarja napaèen vtis, da blago izvira z drugega geografskega obmoèja, ali
• èe je geografska oznaèba po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu postala splo¹no znana kot oznaka za doloèeno vrsto blaga, ali
• èe bi njena registracija zaradi ugleda, poznanosti in trajanja uporabe znamke lahko zavajala potro¹nika glede resniène identitete izdelka.

Začetek strani

---

Kdo lahko vlo¾i zahtevo za registracijo geografske oznaèbe in kak¹en je postopek registracije?

Zahtevo za registracijo lahko vlo¾ijo:

• zdru¾enja pravnih ali fiziènih oseb,
• zbornice,
• obèine,
• ¹ir¹e lokalne skupnosti in
• dr¾avni organi.

Zahtevi mora biti prilo¾ena specifikacija, ki vsebuje predvsem:

• oznako, ki naj se registrira kot geografska oznaèba;
• navedbo blaga, na katerega se predlagana geografska oznaèba nana¹a;
• opis blaga, vkljuèno s surovinami in glavnimi fizikalnimi, kemiènimi, mikrobiolo¹kimi, organoleptiènimi ali drugimi znaèilnostmi blaga;
• navedbo kraja oziroma obmoèja, vkljuèno z mejami;
• opis metode za pridobitev blaga, vkljuèno z avtentiènimi in nespremenjenimi krajevnimi naèini, èe je to potrebno;
• opis povezave med blagom in krajem oziroma obmoèjem;
• podrobne podatke o organih nadzora;
• podrobne podatke o oznaèevanju blaga.

Èe ima blago poseben zgodovinski ali kulturni pomen, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade Republike Slovenije. V teh primerih ni potrebno prilo¾iti omenjene specifikacije.

Začetek strani

---

Postopek pridobitve

Urad preveri zahtevo in izda odloèbo o registraciji geografske oznaèbe, èe so izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji. Geografska oznaèba se vpi¹e v register in objavi v uradnem glasilu urada.

Postopek pridobitve pravice je brezplaèen. Prav tako ni potrebno plaèevati pristojbin za vzdr¾evanje geografske oznaèbe.

Trajanje geografske oznaèbe je èasovno neomejeno.

Začetek strani

---

Kdo lahko uporablja oznaèbo, zavarovano z geografsko oznaèbo?

Geografska oznaèba je kolektivna pravica, zato lahko geografsko oznaèbo uporablja vsakdo, ki proizvaja in daje v promet blago v skladu s pogoji, doloèenimi s prej omenjeno specifikacijo

Nihèe ne sme uporabljati geografske oznaèbe, èe blago ne izvira iz kraja, ki ga oznaèuje geografska oznaèbe, kljub temu da je oznaèen pravi izvor blaga ali èe je geografska oznaèba uporabljena v prevodu ali èe geografsko oznaèbo spremljajo izrazi, kot so "vrsta", "tip", "stil", "imitacija" in podobno.

Zaèetek strani