IV. POSTOPEK ZA PRIZNAVANJE PRAVIC
44. člen
Postopek za priznanje patenta, modela ali vzorca oziroma znamke
se začne z vlogo, ki vsebuje zahtevo za priznanje pravice
in druge bistvene sestavine, določene s tem zakonom (v
nadaljnjem besedilu: prijava).
Za vsak izum, obliko telesa, sliko ali risbo oziroma
znak se vloži posebna prijava. Ena patentna prijava lahko
vsebuje tudi več izumov, ki so med seboj tako povezani,
da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel. Ena prijava modela ali
vzorca lahko vsebuje več modelov ali vzorcev, ki se uporabljajo
za proizvode, razvrščene v isti razred mednarodne
klasifikacije za industrijske modele in vzorce.
Urad na vsaki prijavi za patent, model, vzorec ali
znamko zaznamuje datum in številko prejema prijave, o čemer
se prijavitelju izda potrdilo.Postopek za priznanje označbe
porekla blaga se začne s pisno zahtevo za priznanje varstva
geografskega imena proizvoda. Vlagatelj zahteve je lahko državni
organ, občina, širša lokalna skupnost, zainteresirano
poslovno združenje ali za zadevni kraj oziroma geografsko
območje pristojna zbornica.
45. člen
Od datuma prejema pravilne prijave patenta, modela,
vzorca ali znamke ima prijavitelj prednostno pravico nasproti
vsakomur, ki za enak izum, obliko telesa, sliko, risbo ali znak
vloži prijavo pozneje. Za prijave, ki jih slovenski državljani,
ki bivajo v tujini, pošljejo Uradu preko diplomatskih ali
konzularnih predstavništev Republike Slovenije v tujini oziroma
preko diplomatskih ali konzularnih predstavništev države,
ki zastopa interese Republike Slovenije, se prednostna pravica
šteje od datuma, ko je prijavo prejelo diplomatsko ali konzularno
predstavništvo.
46. člen
Patentna prijava ne sme biti pozneje bistveno spremenjena
ali razširjena s predmetom, za katerega se zahteva varstvo.
V prijavi modela, vzorca ali znamke se pozneje ne
sme bistveno spremeniti oblika telesa, slika, risba ali znak ali
dopolniti seznam proizvodov oziroma storitev.
47. člen
Oseba, ki na uradno priznani mednarodni razstavi
ali sejmu v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici
mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine razstavi izum,
obliko telesa, sliko ali risbo ali uporabi znak za označevanje
blaga ali storitve, lahko v treh mesecih od dneva, ko se razstava
oziroma sejem zapre, zahteva v prijavi prednostno pravico od prvega
dne razstavljanja oziroma od dneva uporabe zadevnega izuma oziroma
znaka razlikovanja.
Skupaj s prijavo iz prvega odstavka tega člena
je treba vložiti tudi pisno potrdilo pristojnega organa države
članice mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine,
da gre za uradno priznano mednarodno razstavo oziroma sejem, in
navesti podatke o vrsti razstave oziroma sejma, kraju, kjer je
bila, dnevu njenega odprtja in dnevu, ko je bila zaprta, ter o
prvem dnevu razstavljanja oziroma o dnevu uporabe.
Potrdilo, da je posamezna razstava oziroma sejem
v Republiki Sloveniji uradno priznana mednarodna razstava oziroma
sejem, izda Gospodarska zbornica Slovenije.
48. člen
Pripadniku države članice mednarodne
Unije za varstvo industrijske lastnine, ki je v kakšni državi
članici te Unije pravilno vložil prvo prijavo, se
prizna prednostna pravica v Republiki Sloveniji, če to
zahteva, in sicer za patent v dvanajstih mesecih, za model, vzorec
ali znamko pa v šestih mesecih od dneva, ko je vložil
prvo prijavo.
Kdor ima namen uveljaviti prednostno pravico iz prvega
odstavka tega člena, mora v prijavi, ki je vložena
v Republiki Sloveniji v roku iz prvega odstavka tega člena,
navesti vse podatke o prijavi, na katero se sklicuje ter v treh
mesecih od vložitve zahteve za priznanje prednostne pravice
priložiti njen prepis, ki ga overi pristojni organ države
članice mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine,
v kateri je vložil prvo prijavo.
če se prijavitelj sklicuje na prednostno pravico
iz prijave za varstvo uporabnega modela, lahko uveljavlja to pravico
bodisi za patentno prijavo bodisi za prijavo modela ali vzorca.
Pri tem veljajo roki iz prvega odstavka tega člena.
49. člen
S priznanjem prednostne pravice po 47. členu
tega zakona se ne podaljšujejo roki iz 48. člena tega
zakona.
50. člen
V primeru spora v zvezi s kršitvijo pravice
iz prijave lahko prijavitelj zahteva, da Urad vzame prijavo v
postopek mimo vrstnega reda.
Zahteve za postopek mimo vrstnega reda ni mogoče
vložiti pred potekom treh mesecev od datuma vložitve
prijave.
Prijavitelj patenta mora v primeru spora iz prvega
odstavka tega člena postopati po določilih drugega
odstavka 68. člena in po tretjega odstavka 71. člena
tega zakona, prijavitelj patenta s skrajšanim trajanjem pa
zgolj po določbi drugega odstavka 68. člena.
51. člen
Prijava mora vsebovati podatke o prijavitelju in
o pravici, za katero se zahteva varstvo.
Patentna prijava mora vsebovati tudi naziv izuma,
ki opredeljuje njegov predmet, ter ime izumitelja oziroma njegovo
izjavo, da v prijavi ne želi biti naveden.
52. člen
Patentna prijava mora imeti naslednje bistvene sestavine:
opis izuma, ki vsebuje prikaz problema, podatke o stanju tehnike
oziroma dosedanjih rešitvah in njihovih pomankljivostih ter
opis nove rešitve; enega ali več zahtevkov, kaj naj
bo s patentom zavarovano (v nadaljnjem besedilu: patentni zahtevki);
kratko vsebino izuma (v nadaljnjem besedilu: izvleček);
skico ali skice izuma, če je to potrebno. Vse sestavine
patentne prijave morajo biti v skladu s predpisi, ki se izdajo
na podlagi tega zakona.
Izum mora biti opisan dovolj jasno in popolno, da
ga lahko uporabi strokovnjak s področja, na katerega se
predmet izuma nanaša.
Obseg patentnega varstva izuma je določen
z vsebino patentnih zahtevkov.
53. člen *
Prijava modela in vzorca mora imeti naslednje sestavine:
opis telesa oziroma slike ali risbe ter fotografijo ali skico
oblike telesa oziroma slike ali risbe.
Iz opisa telesa oziroma slike ali risbe, fotografije
ali skice oblike telesa oziroma slike ali risbe mora biti razvidno,
v čem je novost, za katero se zahteva varstvo.
Prijavi kolektivne znamke se priloži splošni
akt iz 24. člena tega zakona.
Prijava znamke mora vsebovati znak in seznam proizvodov
oziroma storitev, za katere se varstvo zahteva.
54. člen
Šteje se, da je prijava pravilna v predhodnem
postopku:
- če so plačane ustrezne pristojbine;
- če je v skladu z drugim odstavkom 44.
člena tega zakona;
- če vsebuje vse ustrezne podatke in bistvene
sestavine, določene v 51. členu, prvem odstavku
52. člena oziroma prvem odstavku 53. člena tega
zakona.
55. člen
Najkasneje v roku treh mesecev po prejemu prijave
Urad preizkusi, ali je ta pravilna v smislu 54. člena tega
zakona.
če Urad ugotovi, da prijava ni pravilna, pisno
z navedbo razlogov pozove prijavitelja, naj v roku, ki ne sme
biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva,
vse pomanjkljivosti odpravi.
Iz upravičenih razlogov sme Urad na zahtevo
prijavitelja podaljšati rok iz drugega odstavka tega člena
največ še za tri mesece.
Za vse prijave, v katerih so odpravljene vse pomanjkljivosti
v rokih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se
prizna datum vložitve prve prijave.
56. člen
če prijavitelj v določenem roku ne
odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po drugem
odstavku 55. člena tega zakona in zato ni mogoče
ravnati po prijavi, se prijava s sklepom zavrže.
57. člen *
Za vsako prijavo, ki je pravilna v smislu 54. člena
tega zakona, se postopek za podelitev zadevne pravice nadaljuje:
- za patent - po posebnih določbah o postopku
za priznanje patenta (68. do 86. člen tega zakona);
- za znamko, model oziroma vzorec - po določbah
58. člena tega zakona.
58. člen
če predmet prijave za model oziroma vzorec
očitno nasprotuje določbam 16. člena tega
zakona oziroma, če predmet prijave za znamko očitno
nasprotuje določbam 19. člena tega zakona ali je
istoveten s kakšno slovečo znamko, se zavrne.
če predmet prijave za model oziroma vzorec
očitno ne nasprotuje določbam 16. člena tega
zakona oziroma, če predmet prijave za znamko očitno
ne nasprotuje določbam 19. člena tega zakona ter
ni istoveten s kakšno slovečo znamko, Urad v svojem
uradnem glasilu objavi glavne podatke iz prijave.
Po preteku treh mesecev od dneva objave izda Urad
odločbo o priznanju zadevne pravice, razen če je
vložen ugovor iz četrtega odstavka tega člena.
V roku treh mesecev od dneva objave lahko vsakdo
pri Uradu vloži pisni ugovor zoper izdajo odločbe
o priznanju modela, vzorca oziroma znamke. Ugovor mora vsebovati
dokaze, da objavljeno telo, slika, risba oziroma znak ne izpolnjuje
pogojev za priznanje varstva po tem zakonu.
Na podlagi ugovora Urad izvede preizkus in izda ustrezno
odločbo.
59. člen
Najkasneje v dvanajstih mesecih od datuma vložitve
je mogoče med postopkom za priznanje pravice patentno
prijavo spremeniti v prijavo modela in obratno.
Prijavitelj mora skupaj z zahtevo za spremembo prijave
predložiti prijavo modela oziroma patenta. Spremenjena prijava
ima prednostno pravico prvotne prijave patenta oziroma modela.
če prijavitelj patenta postopa po drugem odstavku
68. člena tega zakona, se rok iz prvega odstavka tega člena
ustrezno skrajša.
60. člen
Pravica se prizna z odločbo, s katero se podeli
patent, model, vzorec ali znamka tistemu, ki je prvi vložil
ustrezno prijavo.
V postopku za priznanje pravice se izumitelj, naveden
v prvi pravilni patentni prijavi, šteje za izumitelja oziroma
njegovega pravnega naslednika, ustvarjalec, naveden v prvi pravilni
prijavi za priznanje modela ali vzorca, pa za avtorja oblike telesa,
risbe ali slike oziroma njegovega pravnega naslednika, razen če
ni v prijavi drugače navedeno oziroma če ni z odločbo
pristojnega sodišča ugotovljeno kaj drugega.
61. člen
če več oseb skupno prijavi patent,
model ali vzorec, se z odločbo prizna lastnost nosilca
patenta oziroma lastnost nosilca modela ali vzorca vsakemu prijavitelju.
Z odločbo iz prvega odstavka tega člena
se ne morejo določiti medsebojne pravice prijaviteljev.
62. člen
Urad ne more izdati odločbe o zavrnitvi oziroma
odločbe o delni ugoditvi zahtevi za priznanje pravice,
če ni prej pisno seznanil prijavitelja z razlogi, zaradi
katerih mu ne more priznati zahtevane pravice oziroma je ne more
priznati v zahtevanem obsegu, in če prijavitelja ni pozval,
da se v primernem danem roku izreče o teh razlogih oziroma
vloženo zahtevo spremeni ali dopolni.
Rok iz prvega odstavka tega člena se sme na
obrazloženo zahtevo prijavitelja podaljšati največ
za šest mesecev.
63. člen *
Odločba o priznanju pravice se izda:
- za patent - v mejah postavljenih patentnih zahtevkov;
- za model ali vzorec - v mejah značilnosti,
razložene s priloženim opisom na fotografiji ali skici;
- za znamko - v mejah predlaganega znaka in priloženega
seznama blaga oziroma storitev.
64. člen
Z odločbo iz 63. člena tega zakona
se določi obseg priznanega varstva in sicer:
- za patente - v okviru sprejetih patentnih zahtevkov;
- za modele ali vzorce - po sprejeti obliki telesa
oziroma sprejeti sliki ali risbi, prikazani na sprejetem opisu
in fotografiji ali skici;
- za znamke - po sprejetem znaku in seznamu blaga
oziroma storitev.
65. člen
Urad v ustrezni register vpiše priznano pravico,
s katero je zavarovan izum, znak razlikovanja ali pravica do uporabe
označbe porekla blaga, kakor tudi vloženo prijavo
za patent, model, vzorec ali znamko.
V register iz prvega odstavka tega člena se
vpišejo naslednji podatki o nosilcu pravice: priimek in ime
oziroma firma in naziv; poklic oziroma predmet poslovanja; naslov
oziroma sedež; ime izumitelja oziroma ustvarjalca; datum
vložitve prijave; prednostna pravica; datum objave prijave
oziroma odločbe o priznanju pravice in datum vpisa v register.
V register se vpišejo vse kasnejše spremembe,
ki se nanašajo na nosilca pravice in na pravico samo, kot
so ugotovitvena odločba, prenos pravice, pogodbena licenca,
prisilna licenca, zastavna pravica, razglasitev odločbe
za nično, prenehanje pravice in drugo.
66. člen *
Urad vodi patentni register, register modelov in
vzorcev, register znamk in register označb porekla blaga.
Registri iz prvega odstavka tega člena so
javni.
Minister, pristojen za znanost in tehnologijo, izda
natančnejše predpise o tem, kateri podatki se vpišejo
v register, katere podatke mora vsebovati listina iz prvega odstavka
67. člena tega zakona, kateri podatki se objavijo po prvem
odstavku 68. člena tega zakona, ter predpise, s katerimi
se natančneje uredijo vprašanja v zvezi s postopkom
za priznanje pravic.
67. člen
Po vpisu pravice v ustrezni register Urad izda nosilcu
listino, ki vsebuje podatke o priznani pravici, nosilcu pravice,
prednostni pravici, vpisu v register, objavi odločbe o
priznanju pravice z izdajo listine ter druge predpisane podatke.
Podatki o pravici, s katero se zavarujejo izumi in
znaki razlikovanja in ki je vpisana v register, ter kasnejše
odločbe, ki se nanašajo na to pravico, se objavijo
v uradnem glasilu Urada.
Začetek strani
68. člen
Izvleček patentne prijave ter morebitna skica
ali skice se objavijo v uradnem glasilu Urada po poteku osemnajstih
mesecev od datuma, ko je bila vložena prijava oziroma od
datuma, ko je bila zahtevana prednostna pravica. Po objavi izvlečka
je prijava v celoti dostopna vsaki zainteresirani osebi.
Prijavitelj patenta lahko zahteva, da se prijava
objavi tudi pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena,
vendar je ni mogoče objaviti pred potekom treh mesecev
od datuma vložitve pri Uradu oziroma od datuma prejema pravilne
prijave.
69. člen
če je patentna prijava očitno v nasprotju
z 8. ali 12. členom tega zakona, se zavrne.
70. člen
Z dnevom objave patentne prijave se podeli patent,
ki se vpiše v patentni register.
Urad izda odločbo o podeljenem patentu, če
prijavitelj plača predpisane pristojbine in stroške
za tisk patentnega spisa v predvidenih rokih.
Za vsak patent se tiska poseben patentni spis.
71. člen
Najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta
je nosilec patenta ali nosilec izključne pravice iz patenta
dolžan Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani
izum izpolnjuje vse zahteve po določilih 8., 9., in 11.
člena tega zakona.
če nosilec patenta ali nosilec izključne
pravice ne postopa po prvem odstavku tega člena, veljavnost
zadevnega patenta preneha najkasneje z dnem, ko poteče
deseto leto veljavnosti.
Nosilec patenta oziroma nosilec izključne
pravice iz patenta mora dokazilo iz prvega odstavka tega člena
obvezno predložiti, če toži tretjo osebo zaradi
kršitve pravic iz patenta. V tem primeru izda Urad po hitrem
postopku eno od odločb iz 73. člena tega zakona.
72. člen
Za dokazilo iz 71. člena tega zakona se šteje
eden od naslednjih dokumentov:
- podeljeni patent za identični izum, ki
ga je po popolnem preizkusu priznal katerikoli državni ali
mednarodni patentni urad, ki ima po 32. členu Konvencije
o sodelovanju na področju patentov status mednarodne ustanove
za predhodno preizkušanje, ali drug patentni urad, s katerim
je sklenjen ustrezni sporazum;
- strokovno poročilo o preizkusu novosti,
ki ga je izdala katerakoli ustanova, ki ima po 16. členu
Konvencije o sodelovanju na področju patentov status mednarodne
ustanove za poizvedbe, ali drug patentni urad, s katerim je sklenjen
ustrezni sporazum.
73. člen
Na podlagi predloženega dokazila Urad ugotovi,
v kolikšni meri vsebina in obseg patentnih zahtevkov za zadevni
izum izpolnjujeta vse pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega
zakona, ter izda eno od naslednjih odločb:
- ugotovitveno odločbo, da izum po zadevnem
patentu izpolnjuje vse pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega
zakona ter da tem pogojem v celoti ustreza patentni zahtevek ali
patentni zahtevki;
- ugotovitveno odločbo, da izum le deloma
izpolnjuje pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega zakona, in
s katero ustrezno zoži obseg nadaljnje veljavnosti patentnega
zahtevka ali zahtevkov;
- odločbo o razglasitvi ničnosti,
če izum ob dnevu vložitve patentne prijave ni izpolnjeval
pogojev za patentno varstvo.
74. člen *
Določbe 59. in 76. člena ne veljajo
za patentno prijavo, ki je vložena v tujini v skladu s tretjim
odstavkom 4. člena tega zakona.
Za patent, ki je veljaven v Republiki Sloveniji na
podlagi prijave, vložene v tujini v skladu s tretjim odstavkom
4. člena tega zakona, so določbe 71. in 72. člena
tega zakona neposredno izpolnjene, če je patent po opravljenem
popolnem preizkusu podelil tuji državni ali mednarodni patentni
urad, ki ima po 32. členu Konvencije o sodelovanju na področju
patentov status ednarodne ustanove za predhodno preizkušanje.
Odločba o podelitvi za takšen patent neposredno velja
kot ugotovitvena odločba v smislu 73. člena tega
zakona.
75. člen *
Določbe 44. in tretjega odstavka 66. člena
tega zakona se uporabljajo tudi v postopku za podelitev patenta
s skrajšanim trajanjem, dopolnilnega patenta in patenta za
zaupne izume, če določbe tega zakona, ki se nanašajo
na njihovo podelitev, ne določajo drugače.
Začetek strani
76. člen
Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko
pasmo se s patentom s skrajšanim trajanjem lahko zavaruje:
- izum, ki izpolnjuje pogoje za patent;
- izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen
z ustvarjalnim delom.
Patent s skrajšanim trajanjem traja deset let,
šteto od datuma vložitve prijave.
Patent s skrajšanim trajanjem se zahteva ob
vložitvi patentne prijave ali najkasneje v dvanajstih mesecih
od datuma njene vložitve. Po izteku tega roka zahteve ni
mogoče preklicati.
Za patent s skrajšanim trajanjem ne veljajo
določbe 71., 72. in 73. člena tega zakona.
Začetek strani
77. člen
če prijavitelj patenta oziroma nosilec patenta
dopolni ali izpopolni izum, za katerega je vložil patentno
prijavo ali dobil patent (v nadaljnjem besedilu: temeljna patentna
prijava oziroma temeljni patent), lahko najkasneje v roku osemnajstih
mesecev od dneva vložitve temeljne prijave zahteva dopolnilni
patent.
če ta zakon ne določa drugače,
se z odpovedjo temeljni patentni prijavi ustavi postopek v zvezi
z dopolnilno patentno prijavo.
Dopolnilnega patenta ni mogoče zahtevati k
patentu s skrajšanim trajanjem.
78. člen
Na zahtevo nosilca patenta Urad z odločbo
ugotovi, da je dopolnilni patent postal temeljni, če je
odločba o priznanju temeljnega patenta razglašena
za nično ali če je temeljni patent nehal veljati.
Zahtevo iz prvega odstavka tega člena mora
nosilec vložiti najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je
postala odločba o razglasitvi temeljnega patenta za ničnega
pravnomočna, oziroma od dneva prenehanja njegove veljavnosti.
79. člen
če dopolnilni patent postane temeljni, se
lahko drugi dopolnilni patenti na zahtevo nosilca patentov vežejo
na ta novi patent kot dopolnilni.
Začetek strani
80. člen
Patentne prijave domačih pravnih in fizičnih
oseb, ki se nanašajo na obrambo Republike Slovenije, se štejejo
za zaupne in se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.
Zoper odločbo ministrstva, pristojnega za
obrambo, izdano v upravni zadevi, ki se nanaša na zaupni
izum, ni pritožbe.
81. člen
če ministrstvo, pristojno za obrambo, ugotovi,
da izum ni zaupen, pošlje patentno prijavo Uradu, ki jo obravnava
po tem zakonu.
82. člen
če ministrstvo, pristojno za obrambo, po priznanju
patenta za zaupni izum ugotovi, da izum ni več zaupen,
pošlje Uradu celotno zadevo, ki se nanaša na ta patent.
Ko Urad prejme zadevo, vpiše patent v patentni register ter
izda nosilcu patenta patentno listino in objavi podatke o patentu
po drugem odstavku 67. člena tega zakona.
83. člen
Ministrstvo, pristojno za obrambo, ima izključno
pravico izkoriščati zaupni izum in z njim razpolagati.
Za zaupne izume, zavarovane s patentom, pripada upravičencu
enkratno plačilo ne glede na to, koliko se izum izkorišča
za obrambne namene.
Višino plačila iz drugega odstavka tega
člena sporazumno določata vložnik prijave in
ministrstvo, pristojno za obrambo. če sporazuma ne dosežeta,
lahko zahteva vložnik patentne prijave od pristojnega sodišča,
naj višino plačila določi v nepravdnem postopku.
84. člen
Patent za zaupni izum se ne objavi.
Varstvo zaupnega izuma v tujini smejo zahtevati domače
pravne in fizične osebe le z dovoljenjem ministrstva, pristojnega
za obrambo.
85. člen
Določbe od 80. do 84. člena tega zakona
se smiselno uporabljajo za patentne prijave domačih pravnih
in fizičnih oseb, ki so pomembni za varnost države.
Za odločanje o prijavah iz prvega odstavka
tega člena je pristojen minister, pristojen za notranje
zadeve.
86. člen
če Urad prejme prijavo, za katero oceni, da
se nanaša na zaupni izum, o tem obvesti prijavitelja in ga
pozove, naj se v danem roku izjasni o oceni Urada.
če se prijavitelj z oceno Urada strinja, Urad
odstopi prijavo v postopek ministrstvu, pristojnemu za obrambo.
če se prijavitelj z oceno Urada ne strinja
in svoje mnenje utemelji z dokazi, ki jih Urad sprejme, Urad nadaljuje
postopek za podelitev patenta v skladu s tem zakonom.
če se prijavitelj z oceno Urada ne strinja,
vendar svojega mnenja ne utemelji ali ga ne utemelji z zadostnimi
dokazi, izda Urad sklep o svoji nepristojnosti in odstopi prijavo
ministrstvu, pristojnemu za obrambo.
Začetek strani