zas
 
pomen zaščite pogosta vprašanja o podjetju kontakt
domovsrtukturacrtik
 
 
Ostalo / zakon o industrijski lastnini
IV. POSTOPEK ZA PRIZNAVANJE PRAVIC

1. Skupne določbe


44. člen
Postopek za priznanje patenta, modela ali vzorca oziroma znamke se začne z vlogo, ki vsebuje zahtevo za priznanje pravice in druge bistvene sestavine, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: prijava).

Za vsak izum, obliko telesa, sliko ali risbo oziroma znak se vloži posebna prijava. Ena patentna prijava lahko vsebuje tudi več izumov, ki so med seboj tako povezani, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel. Ena prijava modela ali vzorca lahko vsebuje več modelov ali vzorcev, ki se uporabljajo za proizvode, razvrščene v isti razred mednarodne klasifikacije za industrijske modele in vzorce.

Urad na vsaki prijavi za patent, model, vzorec ali znamko zaznamuje datum in številko prejema prijave, o čemer se prijavitelju izda potrdilo.Postopek za priznanje označbe porekla blaga se začne s pisno zahtevo za priznanje varstva geografskega imena proizvoda. Vlagatelj zahteve je lahko državni organ, občina, širša lokalna skupnost, zainteresirano poslovno združenje ali za zadevni kraj oziroma geografsko območje pristojna zbornica.

45. člen
Od datuma prejema pravilne prijave patenta, modela, vzorca ali znamke ima prijavitelj prednostno pravico nasproti vsakomur, ki za enak izum, obliko telesa, sliko, risbo ali znak vloži prijavo pozneje. Za prijave, ki jih slovenski državljani, ki bivajo v tujini, pošljejo Uradu preko diplomatskih ali konzularnih predstavništev Republike Slovenije v tujini oziroma preko diplomatskih ali konzularnih predstavništev države, ki zastopa interese Republike Slovenije, se prednostna pravica šteje od datuma, ko je prijavo prejelo diplomatsko ali konzularno predstavništvo.

46. člen
Patentna prijava ne sme biti pozneje bistveno spremenjena ali razširjena s predmetom, za katerega se zahteva varstvo.

V prijavi modela, vzorca ali znamke se pozneje ne sme bistveno spremeniti oblika telesa, slika, risba ali znak ali dopolniti seznam proizvodov oziroma storitev.

47. člen
Oseba, ki na uradno priznani mednarodni razstavi ali sejmu v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine razstavi izum, obliko telesa, sliko ali risbo ali uporabi znak za označevanje blaga ali storitve, lahko v treh mesecih od dneva, ko se razstava oziroma sejem zapre, zahteva v prijavi prednostno pravico od prvega dne razstavljanja oziroma od dneva uporabe zadevnega izuma oziroma znaka razlikovanja.

Skupaj s prijavo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti tudi pisno potrdilo pristojnega organa države članice mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine, da gre za uradno priznano mednarodno razstavo oziroma sejem, in navesti podatke o vrsti razstave oziroma sejma, kraju, kjer je bila, dnevu njenega odprtja in dnevu, ko je bila zaprta, ter o prvem dnevu razstavljanja oziroma o dnevu uporabe.

Potrdilo, da je posamezna razstava oziroma sejem v Republiki Sloveniji uradno priznana mednarodna razstava oziroma sejem, izda Gospodarska zbornica Slovenije.

48. člen
Pripadniku države članice mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine, ki je v kakšni državi članici te Unije pravilno vložil prvo prijavo, se prizna prednostna pravica v Republiki Sloveniji, če to zahteva, in sicer za patent v dvanajstih mesecih, za model, vzorec ali znamko pa v šestih mesecih od dneva, ko je vložil prvo prijavo.

Kdor ima namen uveljaviti prednostno pravico iz prvega odstavka tega člena, mora v prijavi, ki je vložena v Republiki Sloveniji v roku iz prvega odstavka tega člena, navesti vse podatke o prijavi, na katero se sklicuje ter v treh mesecih od vložitve zahteve za priznanje prednostne pravice priložiti njen prepis, ki ga overi pristojni organ države članice mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine, v kateri je vložil prvo prijavo.

če se prijavitelj sklicuje na prednostno pravico iz prijave za varstvo uporabnega modela, lahko uveljavlja to pravico bodisi za patentno prijavo bodisi za prijavo modela ali vzorca. Pri tem veljajo roki iz prvega odstavka tega člena.

49. člen
S priznanjem prednostne pravice po 47. členu tega zakona se ne podaljšujejo roki iz 48. člena tega zakona.

50. člen
V primeru spora v zvezi s kršitvijo pravice iz prijave lahko prijavitelj zahteva, da Urad vzame prijavo v postopek mimo vrstnega reda.

Zahteve za postopek mimo vrstnega reda ni mogoče vložiti pred potekom treh mesecev od datuma vložitve prijave.

Prijavitelj patenta mora v primeru spora iz prvega odstavka tega člena postopati po določilih drugega odstavka 68. člena in po tretjega odstavka 71. člena tega zakona, prijavitelj patenta s skrajšanim trajanjem pa zgolj po določbi drugega odstavka 68. člena.

51. člen
Prijava mora vsebovati podatke o prijavitelju in o pravici, za katero se zahteva varstvo.

Patentna prijava mora vsebovati tudi naziv izuma, ki opredeljuje njegov predmet, ter ime izumitelja oziroma njegovo izjavo, da v prijavi ne želi biti naveden.

52. člen
Patentna prijava mora imeti naslednje bistvene sestavine: opis izuma, ki vsebuje prikaz problema, podatke o stanju tehnike oziroma dosedanjih rešitvah in njihovih pomankljivostih ter opis nove rešitve; enega ali več zahtevkov, kaj naj bo s patentom zavarovano (v nadaljnjem besedilu: patentni zahtevki); kratko vsebino izuma (v nadaljnjem besedilu: izvleček); skico ali skice izuma, če je to potrebno. Vse sestavine patentne prijave morajo biti v skladu s predpisi, ki se izdajo na podlagi tega zakona.

Izum mora biti opisan dovolj jasno in popolno, da ga lahko uporabi strokovnjak s področja, na katerega se predmet izuma nanaša.

Obseg patentnega varstva izuma je določen z vsebino patentnih zahtevkov.

53. člen *
Prijava modela in vzorca mora imeti naslednje sestavine: opis telesa oziroma slike ali risbe ter fotografijo ali skico oblike telesa oziroma slike ali risbe.

Iz opisa telesa oziroma slike ali risbe, fotografije ali skice oblike telesa oziroma slike ali risbe mora biti razvidno, v čem je novost, za katero se zahteva varstvo.

Prijavi kolektivne znamke se priloži splošni akt iz 24. člena tega zakona.

Prijava znamke mora vsebovati znak in seznam proizvodov oziroma storitev, za katere se varstvo zahteva.

54. člen
Šteje se, da je prijava pravilna v predhodnem postopku:
  1. če so plačane ustrezne pristojbine;
  2. če je v skladu z drugim odstavkom 44. člena tega zakona;
  3. če vsebuje vse ustrezne podatke in bistvene sestavine, določene v 51. členu, prvem odstavku 52. člena oziroma prvem odstavku 53. člena tega zakona.

55. člen
Najkasneje v roku treh mesecev po prejemu prijave Urad preizkusi, ali je ta pravilna v smislu 54. člena tega zakona.

če Urad ugotovi, da prijava ni pravilna, pisno z navedbo razlogov pozove prijavitelja, naj v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev od dneva vročitve poziva, vse pomanjkljivosti odpravi.

Iz upravičenih razlogov sme Urad na zahtevo prijavitelja podaljšati rok iz drugega odstavka tega člena največ še za tri mesece.

Za vse prijave, v katerih so odpravljene vse pomanjkljivosti v rokih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se prizna datum vložitve prve prijave.

56. člen
če prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po drugem odstavku 55. člena tega zakona in zato ni mogoče ravnati po prijavi, se prijava s sklepom zavrže.

57. člen *
Za vsako prijavo, ki je pravilna v smislu 54. člena tega zakona, se postopek za podelitev zadevne pravice nadaljuje:

  1. za patent - po posebnih določbah o postopku za priznanje patenta (68. do 86. člen tega zakona);
  2. za znamko, model oziroma vzorec - po določbah 58. člena tega zakona.

58. člen
če predmet prijave za model oziroma vzorec očitno nasprotuje določbam 16. člena tega zakona oziroma, če predmet prijave za znamko očitno nasprotuje določbam 19. člena tega zakona ali je istoveten s kakšno slovečo znamko, se zavrne.

če predmet prijave za model oziroma vzorec očitno ne nasprotuje določbam 16. člena tega zakona oziroma, če predmet prijave za znamko očitno ne nasprotuje določbam 19. člena tega zakona ter ni istoveten s kakšno slovečo znamko, Urad v svojem uradnem glasilu objavi glavne podatke iz prijave.

Po preteku treh mesecev od dneva objave izda Urad odločbo o priznanju zadevne pravice, razen če je vložen ugovor iz četrtega odstavka tega člena.

V roku treh mesecev od dneva objave lahko vsakdo pri Uradu vloži pisni ugovor zoper izdajo odločbe o priznanju modela, vzorca oziroma znamke. Ugovor mora vsebovati dokaze, da objavljeno telo, slika, risba oziroma znak ne izpolnjuje pogojev za priznanje varstva po tem zakonu.

Na podlagi ugovora Urad izvede preizkus in izda ustrezno odločbo.

59. člen
Najkasneje v dvanajstih mesecih od datuma vložitve je mogoče med postopkom za priznanje pravice patentno prijavo spremeniti v prijavo modela in obratno.

Prijavitelj mora skupaj z zahtevo za spremembo prijave predložiti prijavo modela oziroma patenta. Spremenjena prijava ima prednostno pravico prvotne prijave patenta oziroma modela.

če prijavitelj patenta postopa po drugem odstavku 68. člena tega zakona, se rok iz prvega odstavka tega člena ustrezno skrajša.

60. člen
Pravica se prizna z odločbo, s katero se podeli patent, model, vzorec ali znamka tistemu, ki je prvi vložil ustrezno prijavo.

V postopku za priznanje pravice se izumitelj, naveden v prvi pravilni patentni prijavi, šteje za izumitelja oziroma njegovega pravnega naslednika, ustvarjalec, naveden v prvi pravilni prijavi za priznanje modela ali vzorca, pa za avtorja oblike telesa, risbe ali slike oziroma njegovega pravnega naslednika, razen če ni v prijavi drugače navedeno oziroma če ni z odločbo pristojnega sodišča ugotovljeno kaj drugega.

61. člen
če več oseb skupno prijavi patent, model ali vzorec, se z odločbo prizna lastnost nosilca patenta oziroma lastnost nosilca modela ali vzorca vsakemu prijavitelju.

Z odločbo iz prvega odstavka tega člena se ne morejo določiti medsebojne pravice prijaviteljev.

62. člen
Urad ne more izdati odločbe o zavrnitvi oziroma odločbe o delni ugoditvi zahtevi za priznanje pravice, če ni prej pisno seznanil prijavitelja z razlogi, zaradi katerih mu ne more priznati zahtevane pravice oziroma je ne more priznati v zahtevanem obsegu, in če prijavitelja ni pozval, da se v primernem danem roku izreče o teh razlogih oziroma vloženo zahtevo spremeni ali dopolni.

Rok iz prvega odstavka tega člena se sme na obrazloženo zahtevo prijavitelja podaljšati največ za šest mesecev.

63. člen *
Odločba o priznanju pravice se izda:

  1. za patent - v mejah postavljenih patentnih zahtevkov;
  2. za model ali vzorec - v mejah značilnosti, razložene s priloženim opisom na fotografiji ali skici;
  3. za znamko - v mejah predlaganega znaka in priloženega seznama blaga oziroma storitev.

64. člen
Z odločbo iz 63. člena tega zakona se določi obseg priznanega varstva in sicer:

  1. za patente - v okviru sprejetih patentnih zahtevkov;
  2. za modele ali vzorce - po sprejeti obliki telesa oziroma sprejeti sliki ali risbi, prikazani na sprejetem opisu in fotografiji ali skici;
  3. za znamke - po sprejetem znaku in seznamu blaga oziroma storitev.

65. člen
Urad v ustrezni register vpiše priznano pravico, s katero je zavarovan izum, znak razlikovanja ali pravica do uporabe označbe porekla blaga, kakor tudi vloženo prijavo za patent, model, vzorec ali znamko.

V register iz prvega odstavka tega člena se vpišejo naslednji podatki o nosilcu pravice: priimek in ime oziroma firma in naziv; poklic oziroma predmet poslovanja; naslov oziroma sedež; ime izumitelja oziroma ustvarjalca; datum vložitve prijave; prednostna pravica; datum objave prijave oziroma odločbe o priznanju pravice in datum vpisa v register.

V register se vpišejo vse kasnejše spremembe, ki se nanašajo na nosilca pravice in na pravico samo, kot so ugotovitvena odločba, prenos pravice, pogodbena licenca, prisilna licenca, zastavna pravica, razglasitev odločbe za nično, prenehanje pravice in drugo.

66. člen *
Urad vodi patentni register, register modelov in vzorcev, register znamk in register označb porekla blaga.

Registri iz prvega odstavka tega člena so javni.

Minister, pristojen za znanost in tehnologijo, izda natančnejše predpise o tem, kateri podatki se vpišejo v register, katere podatke mora vsebovati listina iz prvega odstavka 67. člena tega zakona, kateri podatki se objavijo po prvem odstavku 68. člena tega zakona, ter predpise, s katerimi se natančneje uredijo vprašanja v zvezi s postopkom za priznanje pravic.

67. člen
Po vpisu pravice v ustrezni register Urad izda nosilcu listino, ki vsebuje podatke o priznani pravici, nosilcu pravice, prednostni pravici, vpisu v register, objavi odločbe o priznanju pravice z izdajo listine ter druge predpisane podatke.

Podatki o pravici, s katero se zavarujejo izumi in znaki razlikovanja in ki je vpisana v register, ter kasnejše odločbe, ki se nanašajo na to pravico, se objavijo v uradnem glasilu Urada.

Začetek strani


2. Posebne določbe o postopku za priznanje patenta

68. člen
Izvleček patentne prijave ter morebitna skica ali skice se objavijo v uradnem glasilu Urada po poteku osemnajstih mesecev od datuma, ko je bila vložena prijava oziroma od datuma, ko je bila zahtevana prednostna pravica. Po objavi izvlečka je prijava v celoti dostopna vsaki zainteresirani osebi.

Prijavitelj patenta lahko zahteva, da se prijava objavi tudi pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, vendar je ni mogoče objaviti pred potekom treh mesecev od datuma vložitve pri Uradu oziroma od datuma prejema pravilne prijave.

69. člen
če je patentna prijava očitno v nasprotju z 8. ali 12. členom tega zakona, se zavrne.

70. člen
Z dnevom objave patentne prijave se podeli patent, ki se vpiše v patentni register.

Urad izda odločbo o podeljenem patentu, če prijavitelj plača predpisane pristojbine in stroške za tisk patentnega spisa v predvidenih rokih.

Za vsak patent se tiska poseben patentni spis.

71. člen
Najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta je nosilec patenta ali nosilec izključne pravice iz patenta dolžan Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zahteve po določilih 8., 9., in 11. člena tega zakona.

če nosilec patenta ali nosilec izključne pravice ne postopa po prvem odstavku tega člena, veljavnost zadevnega patenta preneha najkasneje z dnem, ko poteče deseto leto veljavnosti.

Nosilec patenta oziroma nosilec izključne pravice iz patenta mora dokazilo iz prvega odstavka tega člena obvezno predložiti, če toži tretjo osebo zaradi kršitve pravic iz patenta. V tem primeru izda Urad po hitrem postopku eno od odločb iz 73. člena tega zakona.

72. člen
Za dokazilo iz 71. člena tega zakona se šteje eden od naslednjih dokumentov:

  1. podeljeni patent za identični izum, ki ga je po popolnem preizkusu priznal katerikoli državni ali mednarodni patentni urad, ki ima po 32. členu Konvencije o sodelovanju na področju patentov status mednarodne ustanove za predhodno preizkušanje, ali drug patentni urad, s katerim je sklenjen ustrezni sporazum;
  2. strokovno poročilo o preizkusu novosti, ki ga je izdala katerakoli ustanova, ki ima po 16. členu Konvencije o sodelovanju na področju patentov status mednarodne ustanove za poizvedbe, ali drug patentni urad, s katerim je sklenjen ustrezni sporazum.

73. člen
Na podlagi predloženega dokazila Urad ugotovi, v kolikšni meri vsebina in obseg patentnih zahtevkov za zadevni izum izpolnjujeta vse pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega zakona, ter izda eno od naslednjih odločb:

  1. ugotovitveno odločbo, da izum po zadevnem patentu izpolnjuje vse pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega zakona ter da tem pogojem v celoti ustreza patentni zahtevek ali patentni zahtevki;
  2. ugotovitveno odločbo, da izum le deloma izpolnjuje pogoje iz 8., 9. in 11. člena tega zakona, in s katero ustrezno zoži obseg nadaljnje veljavnosti patentnega zahtevka ali zahtevkov;
  3. odločbo o razglasitvi ničnosti, če izum ob dnevu vložitve patentne prijave ni izpolnjeval pogojev za patentno varstvo.

74. člen *
Določbe 59. in 76. člena ne veljajo za patentno prijavo, ki je vložena v tujini v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega zakona.

Za patent, ki je veljaven v Republiki Sloveniji na podlagi prijave, vložene v tujini v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega zakona, so določbe 71. in 72. člena tega zakona neposredno izpolnjene, če je patent po opravljenem popolnem preizkusu podelil tuji državni ali mednarodni patentni urad, ki ima po 32. členu Konvencije o sodelovanju na področju patentov status ednarodne ustanove za predhodno preizkušanje. Odločba o podelitvi za takšen patent neposredno velja kot ugotovitvena odločba v smislu 73. člena tega zakona.

75. člen *
Določbe 44. in tretjega odstavka 66. člena tega zakona se uporabljajo tudi v postopku za podelitev patenta s skrajšanim trajanjem, dopolnilnega patenta in patenta za zaupne izume, če določbe tega zakona, ki se nanašajo na njihovo podelitev, ne določajo drugače.

Začetek strani


Patent s skrajšanim trajanjem

76. člen
Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko pasmo se s patentom s skrajšanim trajanjem lahko zavaruje:

  1. izum, ki izpolnjuje pogoje za patent;
  2. izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjalnim delom.

Patent s skrajšanim trajanjem traja deset let, šteto od datuma vložitve prijave.

Patent s skrajšanim trajanjem se zahteva ob vložitvi patentne prijave ali najkasneje v dvanajstih mesecih od datuma njene vložitve. Po izteku tega roka zahteve ni mogoče preklicati.

Za patent s skrajšanim trajanjem ne veljajo določbe 71., 72. in 73. člena tega zakona.

Začetek strani


Dopolnilni patent

77. člen
če prijavitelj patenta oziroma nosilec patenta dopolni ali izpopolni izum, za katerega je vložil patentno prijavo ali dobil patent (v nadaljnjem besedilu: temeljna patentna prijava oziroma temeljni patent), lahko najkasneje v roku osemnajstih mesecev od dneva vložitve temeljne prijave zahteva dopolnilni patent.

če ta zakon ne določa drugače, se z odpovedjo temeljni patentni prijavi ustavi postopek v zvezi z dopolnilno patentno prijavo.

Dopolnilnega patenta ni mogoče zahtevati k patentu s skrajšanim trajanjem.

78. člen
Na zahtevo nosilca patenta Urad z odločbo ugotovi, da je dopolnilni patent postal temeljni, če je odločba o priznanju temeljnega patenta razglašena za nično ali če je temeljni patent nehal veljati.

Zahtevo iz prvega odstavka tega člena mora nosilec vložiti najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je postala odločba o razglasitvi temeljnega patenta za ničnega pravnomočna, oziroma od dneva prenehanja njegove veljavnosti.

79. člen
če dopolnilni patent postane temeljni, se lahko drugi dopolnilni patenti na zahtevo nosilca patentov vežejo na ta novi patent kot dopolnilni.

Začetek strani


Patent za zaupni izum

80. člen
Patentne prijave domačih pravnih in fizičnih oseb, ki se nanašajo na obrambo Republike Slovenije, se štejejo za zaupne in se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.

Zoper odločbo ministrstva, pristojnega za obrambo, izdano v upravni zadevi, ki se nanaša na zaupni izum, ni pritožbe.

81. člen
če ministrstvo, pristojno za obrambo, ugotovi, da izum ni zaupen, pošlje patentno prijavo Uradu, ki jo obravnava po tem zakonu.

82. člen
če ministrstvo, pristojno za obrambo, po priznanju patenta za zaupni izum ugotovi, da izum ni več zaupen, pošlje Uradu celotno zadevo, ki se nanaša na ta patent. Ko Urad prejme zadevo, vpiše patent v patentni register ter izda nosilcu patenta patentno listino in objavi podatke o patentu po drugem odstavku 67. člena tega zakona.

83. člen
Ministrstvo, pristojno za obrambo, ima izključno pravico izkoriščati zaupni izum in z njim razpolagati.

Za zaupne izume, zavarovane s patentom, pripada upravičencu enkratno plačilo ne glede na to, koliko se izum izkorišča za obrambne namene.

Višino plačila iz drugega odstavka tega člena sporazumno določata vložnik prijave in ministrstvo, pristojno za obrambo. če sporazuma ne dosežeta, lahko zahteva vložnik patentne prijave od pristojnega sodišča, naj višino plačila določi v nepravdnem postopku.

84. člen
Patent za zaupni izum se ne objavi.

Varstvo zaupnega izuma v tujini smejo zahtevati domače pravne in fizične osebe le z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za obrambo.

85. člen
Določbe od 80. do 84. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za patentne prijave domačih pravnih in fizičnih oseb, ki so pomembni za varnost države.

Za odločanje o prijavah iz prvega odstavka tega člena je pristojen minister, pristojen za notranje zadeve.

86. člen
če Urad prejme prijavo, za katero oceni, da se nanaša na zaupni izum, o tem obvesti prijavitelja in ga pozove, naj se v danem roku izjasni o oceni Urada.

če se prijavitelj z oceno Urada strinja, Urad odstopi prijavo v postopek ministrstvu, pristojnemu za obrambo.

če se prijavitelj z oceno Urada ne strinja in svoje mnenje utemelji z dokazi, ki jih Urad sprejme, Urad nadaljuje postopek za podelitev patenta v skladu s tem zakonom.

če se prijavitelj z oceno Urada ne strinja, vendar svojega mnenja ne utemelji ali ga ne utemelji z zadostnimi dokazi, izda Urad sklep o svoji nepristojnosti in odstopi prijavo ministrstvu, pristojnemu za obrambo.

Začetek strani





kazalo

 

Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino ( Slovenian Intellectual Property Office )

FAIL (the browser should render some flash content, not this).
 
 
 
       
       
crta domov crtadno kako deluje crtadno postopek zaščite crtadno kontakt crtadno registracija leva