---

1. oddelek - Avtorsko delo

5. èlen - Varovana dela
(1) Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s podroèja knjièevnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli naèin izraèene, èe ni s tem zakonom drugaèe doloèeno.
(2) Za avtorska dela veljajo zlasti:

1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, èlanki, priroèniki, študije ter raèunalniški programi;
3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
5. koreografska in pantomimska dela;
6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
7. avdiovizualna dela;
8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
9. arhitekturna dela, kot npr. skice, naèrti ter izvedeni objekti s podroèja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
10. dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
11. kartografska dela;
12. predstavitve znanstvene, izobraèevalne ali tehniène narave (tehniène risbe, naèrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastiène predstavitve in druga dela enake narave).

6. èlen - Sestavine avtorskega dela
(1) Osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve, uèivajo enako varstvo kot samo delo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ni dovoljeno jemati za naslov avtorskega dela naslova, ki je bil èe uporabljen za kakšno avtorsko delo enake vrste, èe bi tak naslov ustvaril ali utegnil ustvariti zmedo glede izvora dela.

7. èlen - Predelave avtorskih del
(1) Prevodi, priredbe, aranèmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela.
(2) S predelavo iz prejšnjega odstavka ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.

8. èlen - Zbirke
(1) Zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, so samostojna avtorska dela.
(2) Z uvrstitvijo prvotnih del v zbirko ne smejo biti prizadete pravice avtorjev teh del; z uvrstitvijo prvotnega gradiva v zbirko to gradivo ne postane varovano delo.

9. èlen - Nevarovane stvaritve
(1) Avtorskopravno niso varovane:

1. ideje, naèela, odkritja;
2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega podroèja;
3. ljudske knjièevne in umetniške stvaritve.

1. Prevodi besedil iz 2. toèke prejšnjega odstavka so avtorskopravno varovani, razen èe so objavljeni kot uradna besedila.
   

Zaèetek strani

---

2. oddelek - Avtor

10. èlen - Fizièna oseba
Avtor je fizièna oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.

11. èlen - Domneva avtorstva
(1) Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na obièajen naèin naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaèe nasprotno.
(2) Èe avtor ni znan po prejšnjem odstavku, se šteje, da je upravièen do uveljavljanja avtorskih pravic tisti, ki delo izda. Èe tudi ta ni naveden, je upravièen tisti, ki je delo objavil.
(3) Prejšnji odstavek neha veljati, ko se ugotovi avtor. Upravièenec iz prejšnjega odstavka mora koristi iz avtorskih pravic prenesti na avtorja, èe ni s pogodbo drugaèe doloèeno.

12. èlen - Soavtorji
(1) Èe je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali veè oseb, nedeljiva celota, pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu.
(2) Odloèanje o uporabi takega dela pripada nerazdelno vsem soavtorjem, pri èemer posamezni soavtor tega ne sme prepreèiti v nasprotju z naèelom vestnosti in poštenja.
(3) Deleèi posameznih soavtorjev se doloèijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom vsakega izmed njih k ustvaritvi avtorskega dela, èe niso njihova medsebojna razmerja s pogodbo drugaèe doloèena.

13. èlen - Avtorji zdruèenih del
Doloèbe prejšnjega èlena se smiselno uporabljajo tudi, kadar veè avtorjev zdruèi svoja dela zaradi skupne uporabe.

Zaèetek strani

---

3. oddelek - Avtorska pravica

1. pododdelek - Splošno

14. èlen - Izvor pravice
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela.

15. èlen - Vsebina avtorske pravice
Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izkljuèna osebnostna upravièenja (moralne avtorske pravice), izkljuèna premoèenjska upravièenja (materialne avtorske pravice) in druga upravièenja avtorja (druge pravice avtorja).

2. pododdelek - Moralne avtorske pravice

16. èlen - Vsebina
Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.

17. èlen - Pravica prve objave
Avtor ima izkljuèno pravico odloèiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prviè objavljeno.

18. èlen - Pravica priznanja avtorstva
(1) Avtor ima izkljuèno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu.
(2) Avtor lahko doloèi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako.

19. èlen - Pravica spoštovanja dela
Avtor ima izkljuèno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, èe bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.

20. èlen - Pravica skesanja
(1) Avtor ima izkljuèno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo preklièe, èe ima za to resne moralne razloge in èe predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane.
(2) Z uveljavitvijo pravice skesanja materialna avtorska pravica imetnika ugasne.
(3) Avtor mora imetniku povrniti primerno odškodnino. Imetnik mora v treh mesecih od prejema preklica sporoèiti avtorju obseg svoje škode. èe tega ne stori, uèinkuje pravica skesanja s potekom tega roka.
(4) èe èeli avtor kasneje ponovno prenesti materialne avtorske pravice na svojem delu, mora v desetih letih po uveljavitvi pravice skesanja ta prenos prednostno in pod prejšnjimi pogoji ponuditi prvotnemu imetniku.
(5) Doloèbe tega èlena ne veljajo za raèunalniške programe, avdiovizualna dela in baze podatkov.

3. pododdelek - Materialne avtorske pravice

21. èlen - Vsebina
(1) Materialne avtorske pravice varujejo premoèenjske interese avtorja s tem, da avtor izkljuèno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela.
(2) Èe ni s tem zakonom drugaèe doloèeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, èe je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je doloèil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico.

22. èlen - Materialne avtorske pravice
(1) Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti naslednje avtorjeve pravice:

1. pravico reproduciranja (23. èlen);
2. pravico distribuiranja (24. èlen);
3. pravico dajanja v najem (25. èlen).

(2) Uporaba dela v netelesni obliki (javna priobèitev dela) obsega zlasti naslednje avtorjeve pravice:

1. pravico javnega izvajanja (26. èlen);
2. pravico javnega prenašanja (27. èlen);
3. pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. èlen);
4. pravico javnega prikazovanja (29. èlen);
5. pravico radiodifuznega oddajanja (30. èlen);
6. pravico radiodifuzne retransmisije (31. èlen);
7. pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. èlen).

(3) Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednje avtorjeve pravice:

1. pravico predelave (33. èlen);
2. pravico avdiovizualne priredbe (104. èlen).

23. èlen - Pravica reproduciranja
(1) Pravica reproduciranja je izkljuèna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, ne glede na vrsto postopka in primerka ali njihovo število.
(2) Delo se reproducira zlasti v obliki grafiènega razmnoèevanja, tridimenzionalnega razmnoèevanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki.

24. èlen - Pravica distribuiranja
(1) Pravica distribuiranja je izkljuèna pravica, da se izvirnik ali primerki dela dajo v promet s prodajo ali drugaèno obliko prenosa lastninske pravice ali s tem namenom ponudijo javnosti.
(2) Pravica distribuiranja obsega tudi izkljuèno pravico, da se primerki dela uvozijo v doloèeno drèavo zaradi nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, èe so bili izdelani zakonito ali ne.

25. èlen - Pravica dajanja v najem
(1) Pravica dajanja v najem je izkljuèna pravica, da se izvirnik ali primerki dela dajejo v rabo za doloèen èas ter za neposredno ali posredno gospodarsko korist.
(2) Doloèbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:

1. arhitekturnih objektov;
2. izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
3. izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobèitve;
4. zaradi vpogleda na kraju samem;
5. v okviru delovnega razmerja, èe je raba namenjena izkljuèno za izpolnjevanje obveznosti iz tega razmerja.

26. èlen - Pravica javnega izvajanja
Pravica javnega izvajanja obsega izkljuène pravice, da se:

1. delo s podroèja knjièevnosti javno recitira z èivo izvedbo (pravica javnega recitiranja);
2. glasbeno delo priobèi javnosti z èivo izvedbo (pravica javnega glasbenega izvajanja);
3. delo priobèi javnosti z odrsko uprizoritvijo (pravica javnega uprizarjanja).

27. èlen - Pravica javnega prenašanja
Pravica javnega prenašanja je izkljuèna pravica, da se recitacije, izvedbe ali uprizoritve dela prenašajo po zvoèniku, zaslonu ali podobni napravi zunaj prvotnega prostora ali kraja.

28. èlen - Pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami
Pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami je izkljuèna pravica, da se recitacije, izvedbe ali uprizoritve dela, ki so posnete na fonograme ali videograme, priobèijo javnosti.

29. èlen - Pravica javnega prikazovanja
Pravica javnega prikazovanja je izkljuèna pravica, da se s tehniènimi sredstvi priobèi javnosti avdiovizualno delo ali delo s podroèij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, urbanizma, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja, kartografije in predstavitev znanstvene ali tehniène narave.

30. èlen - Pravica radiodifuznega oddajanja
(1) Pravica radiodifuznega oddajanja je izkljuèna pravica, da se delo priobèi javnosti s pomoèjo radijskih ali televizijskih programskih signalov, namenjenih javnosti, in sicer brezèièno (vkljuèno s satelitom) ali po èici (vkljuèno s kablom ali mikrovalovnim sistemom).
(2) Priobèitev javnosti po satelitu iz prejšnjega odstavka je podana, kadar se pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije pošiljajo programski signali, namenjeni javnosti, v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in nazaj na zemljo.
(3) Èe so programski signali kodirani, se šteje, da je prišlo do priobèitve javnosti v smislu prejšnjega odstavka pod
pogojem, da so s strani RTV organizacije ali z njenim soglasjem javnosti zagotovljena sredstva za dekodiranje.

31. èlen - Pravica radiodifuzne retransmisije
Pravica radiodifuzne retransmisije je izkljuèna pravica, da se soèasno, nespremenjeno in neskrajšano priobèi javnosti neko radiodifuzno oddajano delo:

1. èe jo vrši druga RTV organizacija od prvotne; ali
2. èe gre za prenos po kablu ali mikrovalovnem sistemu, pa gre za veè kot 100 kabelskih prikljuèkov ali je delo prvotno oddajano iz druge drèave (kabelska retransmisija).

32. èlen - Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja
Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja je izkljuèna pravica, da se priobèi javnosti neko radiodifuzno oddajano delo po zvoèniku, zaslonu ali podobni napravi.

33. èlen - Pravica predelave
(1) Pravica predelave je izkljuèna pravica, da se neko prvotno delo prevede, odrsko priredi, glasbeno aranèira, spremeni ali kako drugaèe predela.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na primere, ko se prvotno delo v nespremenjeni obliki vkljuèi ali vgradi v novo delo.
(3) Avtor prvotnega dela obdrèi izkljuèno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki, èe ni s tem zakonom ali s pogodbo drugaèe doloèeno.

4. pododdelek - Druge pravice avtorja

34. èlen - Pravica dostopa in izroèitve
(1) Avtor ima pravico dostopa k izvirniku ali primerku svojega dela, ki je v posesti drugega, èe je to potrebno zaradi uresnièevanja pravice reproduciranja ali pravice predelave dela in èe to ne nasprotuje posestnikovim upravièenim interesom.
(2) Avtor lahko zahteva od posestnika izroèitev izvirnika likovnega ali fotografskega dela zaradi njegovega razstavljanja v Republiki Sloveniji, èe za to izkaèe moènejši interes.
(3) Izroèitev izvirnika po prejšnjem odstavku se lahko pogojuje s poloèitvijo zadostne varšèine ali s sklenitvijo zavarovanja v višini trène vrednosti izvirnika.
(4) Avtor mora poskrbeti za dostop in razstavljanje s èim manj nevšeènostmi za posestnika ter na svoje stroške. V primeru poškodovanja izvirnika ali primerka dela odgovarja avtor ne glede na krivdo.

35. èlen - Sledna pravica
(1) Èe je izvirnik likovnega dela prodan ali z drugaèno obliko prenosa lastninske pravice odplaèno odsvojen, ima njegov avtor pravico biti o tem obvešèen in pravico do nadomestila v obsegu 3% od maloprodajne cene.
(2) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka tega èlena odgovarja odsvojitelj dela. Èe je odsvojitev izvršena preko galerista, organizatorja draèbe ali drugega posrednika, odgovarjajo te osebe solidarno z odsvojiteljem.
(3) Dolènost obvešèanja iz prvega odstavka tega èlena se nanaša na navedbo odsvojenih izvirnikov, podatke o prodajalcu in maloprodajni ceni ter na dopustitev, da avtor v potrebnem obsegu vpogleda ustrezne knjige ali drugo evidenco zavezanih oseb.
(4) Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med èivimi in izvršbe.

36. èlen - Pravica javnega posojanja
(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila, kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za doloèen èas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in èe poteka preko javnih zavodov ali zavodov s pravico javnosti.
(2) Doloèbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:

1. izvirnikov ali primerkov pisanih del v javnih knjiènicah;
2. arhitekturnih objektov;
3. izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
4. izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobèitve;
5. zaradi vpogleda del na kraju samem v zavodu ali za posojanje med zavodi;
6. v okviru delovnega razmerja, èe je raba namenjena izkljuèno za izpolnjevanje obveznosti iz tega razmerja.

(3) Javno posojanje izvirnikov ali primerkov raèunalniških programov in baz podatkov je izkljuèna pravica njihovega avtorja.

37. èlen - Pravica do nadomestila
(1) Avtor ima pravico do primernega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. èlena tega zakona.
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka za tonsko in vizualno snemanje se plaèuje:

1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje, in
2. pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike.

(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega èlena za fotokopiranje se plaèuje:

1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in
2. od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer meseèno glede na njihovo verjetno število.

(4) S fotokopiranjem po tem èlenu so izenaèene druge podobne tehnike reproduciranja.
(5) Pravica nadomestila iz prvega odstavka tega èlena ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med èivimi in izvršbe.

38. èlen - Zavezanci
(1) Zavezanci nadomestila iz prejšnjega èlena so: proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplaèno fotokopiranje. Poleg proizvajalcev so solidarno zavezani tudi uvozniki naprav in nosilcev, razen èe je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot del njihove osebne prtljage.
(2) Proizvajalci iz prejšnjega dostavka niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih izvaèajo.
(3) Zavezanci iz prvega odstavka tega èlena morajo na zahtevo kolektivne organizacije sporoèati podatke o vrsti in številu prodanih ali uvoèenih naprav in nosilcev iz prejšnjega èlena ter podatke o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izraèun dolènega nadomestila.

39. èlen - Višina nadomestila
(1) Zneske nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki pripadajo skupno vsem upravièencem po tem zakonu, predpiše Vlada Republike Slovenije.
(2) Zneski iz prejšnjega odstavka se doloèijo posebej: za vsako napravo za tonsko snemanje in napravo za vizualno snemanje, za vsako napravo za snemanje, pri kateri niso potrebni fonogrami ali videogrami (v dvakratni višini od obièajnih), za vsak nosilec zvoka in nosilec slike glede na njun moèni snemalni èas, za vsako napravo za fotokopiranje glede na njen uèinek (število kopij na minuto) in glede na moènost barvnega fotokopiranja (v dvakratni višini od èrnobelega) ter za vsako posamezno fotokopijo, narejeno za prodajo.
(3) Vlada Republike Slovenije obèasno usklajuje zneske iz tega èlena z gibanjem cen na drobno v Republiki Sloveniji.

5. pododdelek - Razmerje med avtorsko in lastninsko pravico

40. èlen - Splošno
Avtorska pravica je neodvisna in skladna z lastninsko pravico ali drugimi pravicami na stvari, na kateri je avtorsko delo vsebovano, èe ni z zakonom drugaèe doloèeno.

41. èlen - Loèenost pravnega prometa
(1) Pravni promet s posamiènimi materialnimi avtorskimi pravicami ali drugimi pravicami avtorja na delu ne vpliva na lastninsko pravico na stvari, na kateri je to delo vsebovano, èe ni z zakonom ali s pogodbo drugaèe doloèeno.
(2) Pravni promet z lastninsko pravico na stvari, na kateri je delo vsebovano, ne vpliva na posamiène materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja na tem delu, èe ni z zakonom ali s pogodbo drugaèe doloèeno.

42. èlen - Skupno premoèenje zakoncev
V skupno premoèenje zakoncev spadajo samo premoèenjske koristi, ki izvirajo iz avtorske pravice.

43. èlen - Izèrpanje pravice distribuiranja
(1) S prvo prodajo ali drugaèno obliko pridobitve lastninske pravice na izvirniku ali primerku dela v Republiki Sloveniji, ki se izvrši z izrecnim ali tihim soglasjem avtorja, je pravica distribuiranja za ta izvirnik ali primerek in na obmoèju Republike Slovenije izèrpana.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za izkljuèno pravico avtorja, da dovoli uvoz primerkov dela v doloèeno drèavo, razen èe ni drugaèe doloèeno z mednarodno pogodbo.
(3) Prejšnji odstavek ne velja pri uvozu primerkov, ki so namenjeni za privatno in nekomercialno uporabo neke osebe kot del njene osebne prtljage.

44. èlen - Omejitev pravice predelave
(1) Èe namerava lastnik arhitekturnega objekta to delo predelati, mora predelavo prednostno ponuditi avtorju prvotnega dela, èe je ta èiv in obièajno dosegljiv.
(2) Èe avtor neupravièeno odkloni sodelovanje, lahko lastnik delo prosto predela. Pri tem mora spoštovati moralne avtorske pravice avtorja.

45. èlen - Varstvo izvirnika dela
(1) Èe bi moral lastnik izvirnika dela glede na okolišèine primera domnevati, da ima avtor upravièen interes za njegovo ohranitev, takega izvirnika ne sme unièiti, ne da bi poprej avtorju ponudil njegovo vrnitev proti plaèilu vrednosti gradiva.
(2) Èe vrnitev ni mogoèa, mora lastnik na primeren naèin omogoèiti avtorju izdelavo primerka izvirnika.

1. Pri arhitekturnem objektu ima avtor samo pravico, da delo fotografira in na svoje stroške zahteva izroèitev reprodukcij naèrtov.
   

Zaèetek strani

---

4. oddelek - Vsebinske omejitve avtorske pravice

46. èlen - Splošno pravilo

Vsebinske omejitve avtorske pravice so dopustne v primerih, ki so doloèeni v tem oddelku, s tem, da je obseg take uporabe avtorskih del omejen glede na namen, ki ga je treba doseèi, da je v skladu z dobrimi obièaji, da ne nasprotuje obièajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.

1. pododdelek - Zakonite licence

47. èlen - Pouk, periodika
(1) Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plaèilu primernega nadomestila, je dopustno:

1. reproducirati v èitankah in uèbenikih, namenjenih za pouk, dele avtorskih del ter posamièna dela s podroèij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, èe gre za èe objavljena dela veè avtorjev;
2. reproducirati v periodiènem tisku aktualne èlanke iz takega tiska, v katerih so obravnavana splošna vprašanja, èe avtor tega ni izrecno prepovedal.

(2) Doloèbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno priobèitev navedenih del.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela, èe je navedeno na uporabljenem delu.

2. pododdelek - Prosta uporaba

48. èlen - Pravica do obvešèenosti
(1) Zaradi pridobitve informacije javnega znaèaja je prosto:

1. pri obvešèanju o dnevnih dogodkih reproducirati dela, ki se vidijo ali slišijo ob poteku tega dogodka;
2. pripraviti in reproducirati povzetke izdanih èasopisnih in podobnih èlankov v pregledih tiska;
3. reproducirati javne politiène govore in javne govore na obravnavah pred drèavnimi, cerkvenimi in podobnimi organi;
4. uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poroèila.

(2) Doloèbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno priobèitev navedenih del.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela, èe je navedeno na uporabljenem delu.

49. èlen - Pouk
(1) Za namene pouka je prosto:

1. javno izvajanje objavljenih del v obliki neposrednega pouka;
2. javno izvajanje objavljenih del na brezplaènih šolskih slovesnostih pod pogojem, da izvajalci ne prejmejo plaèila;
3. sekundarno radiodifuno oddajanje RTV šolskih oddaj.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, èe je navedeno na uporabljenem delu.

50. èlen - Privatno in drugo lastno reproduciranje
(1) Ob upoštevanju 37. èlena tega zakona je reproduciranje èe objavljenega dela prosto, èe je izvršeno v najveè treh primerkih

1. za privatno uporabo fiziène osebe pod pogojem, da primerki niso dostopni javnosti, ali
2. za lastno uporabo znotraj javnih arhivov, javnih knjiènic ter izobraèevalnih in znanstvenih ustanov pod pogojem, da so reprodukcije izdelane iz lastnega primerka.

(2) Reproduciranje po prejšnjem odstavku ni dovoljeno glede pisanih del v obsegu celotne knjige, glede grafiènih izdaj
glasbenih del, glede baz podatkov, glede raèunalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega objekta, èe ni s tem zakonom ali s pogodbo drugaèe doloèeno.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je pod pogoji iz prvega odstavka tega èlena prosto:

1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, èe je njegova naklada izèrpana èe najmanj dve leti;
2. reproducirati grafièno izdajo glasbenega dela z roènim prepisovanjem.

51. èlen - Citati
(1) Navajanje odlomkov objavljenega dela ali posamiènih objavljenih del s podroèij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije je prosto, èe je to potrebno z namenom ponazoritve, sooèenja ali napotitve.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, èe je navedeno na uporabljenem delu.

52. èlen - Nebistvena pritiklina
Tista objavljena dela, ki so nebistvena pritiklina glede na siceršnjo namembnost nekega predmeta, so pri izkorišèanju tega
predmeta v prosti uporabi.

53. èlen - Proste predelave
Predelava objavljenega dela je prosta:

1. èe gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti;
2. èe gre za predelavo v parodijo ali karikaturo, èe to ne ustvari ali utegne ustvariti zmede glede izvora dela;
3. èe gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe;
4. èe gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, pa je avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z naèelom vestnosti in poštenja.

54. èlen - Katalogi
(1) Dela, ki so na javno dostopnih razstavah, draèbah, sejmih ali zbirkah, lahko njihov prireditelj prosto reproducira v
katalogih, ki jih izda v ta namen.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela, èe je navedeno na uporabljenem delu.

55. èlen - Dela na splošno dostopnih krajih
(1) Dela, ki so trajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno dostopnih krajih, so v prosti uporabi.
(2) Uporaba iz prejšnjega odstavka se ne sme izvršiti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo ali vršiti za doseganje gospodarske koristi.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega èlena je treba navesti vir in avtorstvo dela, èe je navedeno na uporabljenem delu.

56. èlen - Dokazni postopek
Uporaba dela pred arbitraèami ter sodnimi, upravnimi ali drugimi drèavnimi organi v obsegu, ki je potreben zaradi izvajanja dokazov, je prosta.

57. èlen - Preizkus naprav
Obrati in trgovine, ki proizvajajo ali dajejo v promet fonograme ali videograme, naprave za njihovo reproduciranje ali javno priobèitev ter naprave za sprejem oddaj, lahko prosto reproducirajo in javno priobèujejo dela v obsegu, ki je potreben, da se preizkusi njihovo delovanje pri proizvodnji ali pri prodaji.

Zaèetek strani

---

5. oddelek - Èasovne omejitve avtorske pravice

58. èlen - Uèinek preteka rokov
S pretekom rokov trajanja avtorske pravice, ki so doloèeni v tem oddelku, avtorsko delo ni veè avtorskopravno varovano.

59. èlen - Splošna doloèba
Avtorska pravica traja za avtorjevega èivljenja in 70 let po njegovi smrti, èe ni s tem zakonom drugaèe doloèeno.

60. èlen - Soavtorji
Kadar je delo ustvarilo veè avtorjev, se rok trajanja iz prejšnjega èlena raèuna od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.

61. èlen - Anonimna in psevdonimna dela
(1) Avtorska pravica na anonimnih in psevdonimnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.
(2) Èe psevdonim ne dovoljuje nobenega dvoma o tem, kdo je avtor, ali èe avtor med rokom iz prejšnjega odstavka odkrije svojo identiteto, velja rok iz 59. èlena tega zakona.

62. èlen - Avdiovizualna in kolektivna dela
Avtorska pravica na avdiovizualnih in kolektivnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.

63. èlen - Poseben rok za doloèena neobjavljena dela
Kadar rok po tem zakonu ne teèe od smrti avtorja ali avtorjev in delo ni bilo zakonito objavljeno v 70 letih od njegove stvaritve, preneha avtorska pravica z zadnje navedenim rokom.

64. èlen - Nadaljevana dela
Kadar se po tem zakonu rok trajanja raèuna po dnevu zakonite objave dela in je delo objavljeno v zvezkih, delih, nadaljevanjih, izdajah ali nanizankah, se rok trajanja raèuna za vsako od teh sestavin posebej.

65. èlen - Zbirke
(1) Nebistvene spremembe pri izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine zbirke ne podaljšajo trajanja avtorske pravice na zbirki.
(2) Nebistvene spremembe iz prejšnjega odstavka so dodatki, izbrisi ali predrugaèenja pri izbiri ali razporeditvi vsebine zbirke, potrebni za nadaljevanje njenega poslovanja na naèin, kot ga je predvidel njen avtor.

66. èlen - Pravica skesanja
Pravica skesanja traja, dokler èivi avtor.

67. èlen - Zaèetek teka rokov
Roki iz tega oddelka zakona zaènejo teèi prvega januarja tistega leta, ki sledi letu njihovega zaèetnega dogodka.

Zaèetek strani

---

Zaèetek strani