![]() |
|||||||||||||||
|
Ostalo / Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
IV. POSEBNE DOLOČBE O AVTORSKIH DELIH
1. oddelek Avdiovizualna dela103. člen - Pojem Avdiovizualna dela po tem zakonu so kinematografski, televizijski, risani
filmi, kratki glasbeni videofilmi, reklamni in dokumentarni filmi ter druga
avdiovizualna dela, izražena v obliki zaporedja povezanih gibljivih slik, z
zvokom ali brez, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so vsebovana. (1) Pravica avdiovizualne priredbe je izključna pravica, da se prvotno delo predela ali vključi v avdiovizualno delo. (2) S sklenitvijo pogodbe o avdiovizualni priredbi se šteje, da je avtor prvotnega dela izključno in neomejeno prenesel na filmskega producenta pravico predelave in vključitve prvotnega dela v avdiovizualno delo, svoje materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem avdiovizualnem delu, njegovem prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali na fotografijah, nastalih v zvezi s produkcijo avdiovizualnega dela, če ni s pogodbo drugače določeno. (3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka obdrži avtor prvotnega dela:
(4) Avtor prvotnega dela se ne more odpovedati pravicam iz prejšnjega
odstavka. (1) Za soavtorje avdiovizualnega dela veljajo:
(2) Pri avdiovizualnem delu, v katerem je animacija bistveni element, velja za soavtorja takega dela tudi glavni animator. (3) Pri avdiovizualnem delu, v katerem je glasba bistveni element, velja za
soavtorja takega dela tudi njen skladatelj, če je glasba pisana posebej za to
delo. Če pretežni del glasbe spremlja besedilo, velja za soavtorja
avdiovizualnega dela tudi pisec besedila. Animator in skladatelj glasbe, ki ne veljata za soavtorja avdiovizualnega
dela po prejšnjem členu, scenograf, kostumograf, slikar mask in montažer imajo
avtorske pravice na svojih prispevkih k avdiovizualnem delu (avtorji
prispevkov). (1) Razmerja filmskega producenta do soavtorjev avdiovizualnega dela in avtorjev prispevkov ter razmerja med samimi avtorji se urejajo s pogodbo o filmski produkciji, ki se v skladu s tem zakonom sklene v pisni obliki. (2) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so soavtorji izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta vse svoje materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avdiovizualnem delu, njegovem prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali pri tem delu nastalih fotografijah, če ni s pogodbo drugače določeno. (3) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so avtorji prispevkov izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta pravico do uporabe svojih prispevkov za dokončanje avdiovizualnega dela. (4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov obdržijo:
(5) Soavtorji in avtorji prispevkov se ne morejo odpovedati pravicam iz
prejšnjega odstavka. (1) Soavtorjem avdiovizualnega dela pripada avtorski honorar ločeno za vsako preneseno materialno avtorsko pravico ali drugo pravico avtorja. (2) Filmski producent mora najmanj enkrat letno pošiljati soavtorjem
avdiovizualnega dela poročilo o ustvarjenem dohodku, in sicer ločeno za vsako
dovoljeno vrsto uporabe dela. (1) Avdiovizualno delo se šteje za dokončano, ko je v skladu s sporazumom med glavnim režiserjem in filmskim producentom končana prva standardna kopija dela, ki je predmet pogodbe. (2) Matrica kopije iz prejšnjega odstavka se ne sme uničiti. (3) Spremembe kopije avdiovizualnega dela iz prvega odstavka tega člena so možne le po predhodnem soglasju glavnega režiserja in filmskega producenta. (4) Če kateri od soavtorjev ali avtorjev prispevkov noče končati svojega
prispevka k avdiovizualnemu delu ali če zaradi višje sile tega ne more storiti,
se ne more upreti, da že dani prispevek ne bi bil uporabljen za njegovo
dokončanje. Tak avtor uživa za že dani prispevek ustrezne avtorske pravice. (1) Če filmski producent ne konča avdiovizualnega dela v petih letih od sklenitve pogodbe o filmski produkciji ali če ne distribuira končanega avdiovizualnega dela v enem letu od njegovega dokončanja, lahko soavtorji odstopijo od pogodbe, razen če je bil dogovorjen kakšen drug rok.
2. oddelek - Računalniški programi111. člen - Pojem (1) Računalniški programi po tem zakonu so programi v vsaki izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdelavo. (2) Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu računalniškega programa, vključno s tistimi, ki so osnova njegovim vmesnikom, ne uživajo varstva. (3) Računalniški programi uživajo varstvo, če so individualna dela v tem
smislu, da pomenijo lastno intelektualno stvaritev njihovega avtorja. Kadar računalniški program ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih
obveznosti ali po navodilih delodajalca, ali ga ustvari avtor po avtorski
pogodbi o naročilu, se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice
avtorja na tem programu izključno in neomejeno prenesene na delodajalca ali
naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno. (1) Če ni v 114. in 115. členu tega zakona drugače določeno, ima avtor računalniškega programa zlasti izključno pravico do:
(2) Avtor lahko prenese pravice iz prejšnjega odstavka na tretje osebe tudi z
licenčno pogodbo. (1) Če ni v pogodbi drugače določeno, lahko zakoniti pridobitelj računalniškega programa izvrši dejanja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena, vključno z odpravo napak, brez dovoljenja avtorja, če je to potrebno zaradi uporabe računalniškega programa v skladu z njegovim namenom. (2) Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja reproducira največ dva varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi njegove uporabe. (3) Upravičeni uporabnik primerka računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja opazuje, proučuje ali testira delovanje programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, če to stori pri njegovem nalaganju, prikazovanju, izvajanju, prenašanju ali shranjevanju, do katerih je upravičen. (4) Za računalniške programe ne veljajo določbe tega zakona o pravici skesanja (20. člen) ter o privatnem ali drugem lastnem reproduciranju (37. do 39. člen in 50. člen). Računalniških programov ni mogoče javno posojati (36. člen), če ni s pogodbo z avtorjem drugače določeno. (5) Pogodbena določila, ki so v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega
člena, so nična. (1) Za reproduciranje kode ali prevod kodne oblike računalniškega programa v smislu 1. in 2. točke 113. člena tega zakona ni potrebno dovoljenje avtorja, če je to nujno potrebno za pridobitev informacij, potrebnih za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa z drugimi programi ali s strojno opremo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(2) Prepovedano je, da bi se informacije, pridobljene z uporabo prejšnjega odstavka:
(3) Določb tega člena ni mogoče razlagati v smeri, po kateri bi ga bilo dopustno uporabiti na način, ki bi v nerazumni meri prizadel avtorjeve zakonite interese ali bi bil v nasprotju z normalno uporabo računalniškega programa. (4) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična. Za kršitev avtorske pravice na računalniškem programu se štejeta tudi naslednji dejanji osebe:
117. člen - Uporaba drugih pravnih ureditev Določbe tega oddelka ne posegajo na veljavnost drugih pravnih ureditev o
računalniških programih, kot npr. predpisov o patentu, blagovni znamki, varstvu
konkurence, poslovni tajnosti, varstvu polvodnikov in pogodbenih obveznostih.
Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino ( Slovenian Intellectual Property Office ) | |||||||||||||||
|
|||||||||||||||