V. NIČEVNOST PRAVIC IN RAZVELJAVITEV ZNAMKE
87. člen
Državni organi, združenja pravnih in fizičnih
oseb ter vsaka domača ali tuja pravna ali fizična
oseba lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo
za ugotovitev ničnosti patenta, modela, vzorca ali znamke.
Tožnik mora sodišču predložiti dokaze, da
ob dnevu vložitve prijave niso bili izpolnjeni pogoji za
priznanje varstva zadevne pravice po tem zakonu.
Tožba po prvem odstavku tega člena za
ugotovitev ničnosti patenta se lahko vloži tudi v
primeru, če je bila že izdana ugotovitvena odločba
po prvi ali drugi točki 73. člena tega zakona, ali
v primeru, če izum v patentu ni opisan v skladu z drugim
odstavkom 52. člena tega zakona.
88. člen
Sodišče o prejemu tožbe za ugotovitev
ničnosti takoj obvesti Urad.
Sodišče pošlje sodbo Uradu s potrdilom
pravnomočnosti Urad izda odločbo, s katero se sodba
izvrši.
89. člen
Če oseba, ki toži za ugotovitev ničnosti,
svojo tožbo med postopkom umakne, sodišče o tem
takoj obvesti Urad. V takem primeru ima Urad pravico, da vstopi
v spor kot tožeča stranka.
Izjavo o vstopu v spor mora Urad sporočiti
sodišču v roku treh mesecev po prejemu obvestila o
umiku tožbe.
Začetek strani
90. člen
Če nosilec znamke brez upravičenega
razloga več kot pet let od dneva, ko je bila znamka vpisana
v register oziroma od dneva, ko je bila zadnjič resno in
dejansko uporabljena, ne uporablja znamke za zaznamovanje blaga
oziroma storitev, na katere se znamka nanaša, se lahko na
zahtevo zainteresirane osebe izda odločba o prenehanju
veljavnosti zadevne znamke. Odločba se nanaša na tiste
proizvode ali storitve, za katere se v postopku ugotovi, da znamka
na območju Republike Slovenije ni bila uporabljena.
Pravica do kolektivne znamke lahko preneha tudi,
če se uporablja v nasprotju s splošnim aktom o pogojih
podeljevanja pravice do uporabe kolektivne znamke.
91. člen
Oseba, ki zahteva razveljavitev znamke, vloži
pisno zahtevo za razveljavitev pri Uradu. O zahtevi Urad obvesti
tistega, ki je v registru znamk vpisan kot nosilec znamke, za
katero se zahteva razveljavitev.
Če nosilec znamke v treh mesecih od dneva
prejetja obvestila o zahtevi za razveljavitev znamke pri Uradu
ne vloži ugovora zoper razveljavitev, Urad znamko razveljavi
in izda odločbo iz prvega odstavka 90. člena tega
zakona.
Če nosilec znamke v predvidenem roku pri Uradu
ugovarja razveljavitvi, Urad o tem obvesti tistega, ki zahteva
razveljavitev znamke in zadevo odstopi pristojnemu sodišču.
Na podlagi pravnomočne sodbe pristojnega sodišča,
s katero se ugotovi euporaba znamke, izda Urad odločbo
iz prvega odstavka 90. člena tega zakona.
V postopku razveljavitve znamke nosilec znamke dokazuje
uporabo znamke.
Znamka preneha veljati z dnem izdaje odločbe
o prenehanju znamke.
92. člen
Če oseba, ki zahteva razveljavitev znamke,
med postopkom umakne svoj zahtevek, lahko Urad postopek nadaljuje
po uradni dolžnosti ali na zahtevo nosilca znamke.
Začetek strani