zas
 
pomen zaščite pogosta vprašanja o podjetju kontakt
domovsrtukturacrtik
 
 
Ostalo / zakon o industrijski lastnini
VII. PRENOS PRAVIC IN ODSTOP UPORABE PRAVIC


1. Prenos pravic

106. člen
Nosilec patenta, modela ali vzorca oziroma znamke lahko pod pogoji, ki jih določajo ta zakon in drugi predpisi, s pogodbo prenese v celoti ali delno svojo pravico na drugega.

Določba prvega odstavka tega člena se nanaša tudi na prijavitelja.

Pravice do kolektivne znamke in pravice do uporabe zavarovane označbe porekla blaga ni mogoče prenesti.

107. člen
Pogodba o prenosu pravice iz 106. člena tega zakona mora biti sestavljena v pisni obliki.

Pogodba iz prvega odstavka tega člena se na zahtevo ene od pogodbenih strank vpiše v ustrezni register.

Pogodba, ki ni sestavljena v pisni obliki in ni vpisana v ustrezni register, nima pravnega učinka nasproti tretjim osebam.

Začetek strani

2. Licenčna pogodba

108. člen
Za pogodbeni odstop izkoriščanja patenta, modela ali vzorca oziroma za pogodbeni odstop uporabe znamke se sklene licenčna pogodba v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Licenčna pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki. Določba prvega odstavka tega člena se nanaša tudi na prijavitelja patenta, modela ali vzorca oziroma znamke.

če je patent, model ali vzorec prijavilo več oseb ali če je patent, model ali vzorec priznan na ime več oseb, je za pogodbeno licenco potrebno soglasje vseh teh oseb.

Kolektivna znamka in označba porekla blaga ne moreta biti predmet licenčne pogodbe.

109. člen
Pravica za uporabo znamke se sme odstopiti le, če se hkrati odstopi tudi tehnologija, ki zagotavlja enako kakovost blaga in storitev, ali če pridobitelj licence za znamko že razpolaga s tako tehnologijo.

Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka nasproti tretjim osebam.

110. člen
Licenčna pogodba vsebuje zlasti: čas trajanja licence, obseg licence, navedbo, ali je licenca izključna ali neizključna, ter višino nadomestila za odstopljeno uporabo pravice, če je bilo dogovorjeno plačilo.

Pogodba iz prvega odstavka tega člena se vpiše v ustrezni register na zahtevo ene od pogodbenih strank.

Licenčna pogodba, ki ni vpisana v register iz drugega odstavka tega člena, nima pravnega učinka nasproti tretjim osebam.

111. člen
V licenčni pogodbi je nična vsaka določba, ki uporabniku licence postavlja take omejitve, ki ne izhajajo iz pravice, ki je predmet pogodbe ali ki ni potrebna za ohranitev te pravice.

Začetek strani

3. Izjava o licenci ob prijavi patenta

112. člen
Prijavitelj patenta ali patenta s skrajšanim varstvom, ki hkrati s prijavo dostavi Uradu tudi nepreklicno pisno izjavo, da proti ustreznemu plačilu dovoli vsaki zainteresirani osebi uporabo izuma s pogodbo o neizključni licenci, je do sklenitve prve takšne pogodbe, vendar največ za dobo petih let od dneva vložitve prijave oproščen plačila pristojbin za vzdrževanje veljavnosti patenta.

Urad ob objavi zadevne prijave v uradnem glasilu Urada navede, da je prijavitelj podal izjavo iz prvega odstavka tega člena.

Začetek strani


4. Prisilna licenca

113. člen *
če obstaja javni interes ali če nosilec patenta zlorablja s patentom priznane pravice po 32. členu tega zakona, se sme drugemu podeliti prisilna licenca.

Za zlorabo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti, če nosilec patenta sam ali po kom drugem izuma gospodarsko ne izkorišča ali ne izkorišča v zadostnem obsegu, ter pri tem noče drugemu odstopiti pravice za izkoriščanje oziroma za odstop takšne pravice postavlja neupravičene pogoje.

Prisilna licenca se sme podeliti le tistemu, ki dokaže, da razpolaga s tehnološkimi možnostmi in proizvodnimi zmogljivostmi, ki so potrebne za učinkovito izkoriščanje s patentom zavarovanega izuma.

Prisilne licence ni mogoče podeliti, če nosilec patenta dokaže, da obstajajo upravičeni razlogi za neizkoriščanje ali nezadostno izkoriščanje s patentom zavarovanega izuma.

114. člen
Prisilna licenca se sme dati tudi, če s patentom zavarovanega izuma ni mogoče v celoti ali delno izkoriščati, ne da bi se pri tem uporabljal kakšen prej patentirani izum, vendar je izkoriščanje poznejšega izuma posebnega pomena za gospodarstvo ali v javnem interesu za zadovoljevanje družbenih potreb zdravstva ali obrambe.

če je prisilna licenca dana po prvem odstavku tega člena, lahko nosilec prejšnjega patenta zahteva prisilno licenco za izkoriščanje izuma po poznejšem patentu.

115. člen *
Prisilna licenca ne more biti izključna ter ne sme presegati okvirov in dobe trajanja razlogov, zaradi katerih je podeljena.

116. člen *
Prisilne licence ni mogoče zahtevati pred potekom štirih let od dneva, ko je bil patent prijavljen, oziroma pred potekom treh let od dneva, ko je bil patent podeljen, če ta rok poteče pozneje, razen za licenco, ki se zahteva v javnem interesu.

117. člen
V primerih podelitve prisilne licence nosilcu patenta obvezno pripada plačilo.

Plačilo iz prvega odstavka tega člena določita sporazumno nosilec patenta in pravna ali fizična oseba, ki ji je prisilna licenca dana in ki izkorišča s patentom zavarovani izum. če sporazuma ne dosežeta, odmeri plačilo pristojno sodišče, določeno v 118. členu tega zakona.

118. člen
O zahtevi za podelitev prisilne license odloča pristojno sodišče.

Začetek strani



kazalo

Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino ( Slovenian Intellectual Property Office )

FAIL (the browser should render some flash content, not this).
 
 
 
       
       
crta domov crtadno kako deluje crtadno postopek zaščite crtadno kontakt crtadno registracija leva